Pevsko skupino Bistrške škuorke, ki deluje že trinajst let, sestavljamo štiri dekleta, stara 26 in 27 let in sicer Mojca Klanšček, Tanja Jenko, Kristina Boštjančič in Jride Mršnik.

Že ko smo se prvič srečale z ljudsko pesmijo, nam je ta prirasla k srcu, zato smo se odločile, da bo naše poslanstvo raziskovanje, zbiranje, ohranjanje in zlasti prepevanje ljudske pesmi. S tem namenom je bila tudi ustanovljena pevska skupina Bistrške škuorke. Članice skupine smo skupno pevsko pot začele že v osnovni šoli, nato pa skupaj prerasle srednješolske in študentske klopi in nas še vedno druži ljubezen do ljudskega petja.

Ime Bistrške škuorke je nastalo iz starega ljudskega običaja, povezanega s "škorci" oz. "okrajki". To so bili odrezki hloda, ki niso imeli posebne vrednosti (uporabljali so jih za kurjavo); bistvenega pomena pa so bili pri starem ljudskem običaju, ki se je izvajal ob pustu. Takrat so fantje več "škorcev", zbitih v verigo, vlekli po vasi in se ustavljali ob hišah, kjer so prebivala samska dekleta ter jim v zameno za fanta ali samo za srečo, da bi ga prej dobile, dali "škorc".

Pevska skupina Bistrške škuorke se je pred šestimi leti registrirala kot kulturno društvo in že dobrih devet let deluje brez umetniškega vodje. Pesmi članice zbiramo tako, da obiščemo starejše ljudi, ki nam posredujejo stare pesmi, ki se jih še spomnijo in so nam jih pripravljeni posredovati, mi pa se jih z veseljem naučimo in prenašamo širšemu občinstvu.

Bistrške škuorke pojemo po večini triglasno, nekatere pesmi tudi štiriglasno (vključimo tudi "iber"), pomembno pa je to, da ne pojemo po notah, ampak na podlagi ustnega izročila starejšh, in tako ohranjamo pristno, nezborovsko petje . Poseben del naše celostne podobe so tudi naše noše, ki predstavljajo pristno "pražnjo " nošo in "delovno" nošo, ki so jih nosile naše babice in prababice na začetku dvajsetega stoletja v okolici Ilirske Bistrice.

Veliko nastopamo po Sloveniji; bile pa smo že pri zamejskih Slovencih v Italiji in pri Slovencih na Bazovici pri Reki. Leta 2004 smo gostovale v Manheimu v Nemčiji, leta 2005 v Frankfurtu in leta 2006 v Berlinu, letos (2007) pa smo gostovale na Češkem v Pragi ter na Norveškem (2007). Vsako leto se udeležimo tudi občinske revije in revije Primorska poje , kjer smo že zmagale na tekmovanju radijskih posnetkov, leta 2003 pa prejele Priznanje za ohranjanje ljudskega izročila. Nastopile smo tudi na Medobmočnem srečanju etno-vokanih skupin v Ospu, ta nastop pa nas je popeljal na Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž v Kapelo pri Radencih. Junija 2004 smo prejele bronasto plaketo občine Ilirska Bistrica, za desetletno delovanje na etno-kulturnem področju, leta 2007 pa smo prejele srebrno plaketo občine Ilirska Bistrica, za posebne dosežke.

Leta 2004 smo sodelovale pri snemanju oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi na Radiu Slovenija, ki je bila namenjena počastitvi vstopa Slovenije v Evropsko Unijo, pri snemanju televizijske oddaje o Ilirski Bistrici z RTV Koper - Capodistria, sodelovale pa smo tudi v TV oddaji Obzorja duha. Marca 2005 smo kot predstavnice dežele pod Snežnikom nastopile na prireditvi Prijatelji ostanimo prijatelji, februarja 2006, v TV oddaji Pri Joževcu z Natalijo, maja istega leta pa na praznovanju 10. obletnice radia Veseljak na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Novembra 2006 smo nastopile na 20. obletnici vstopa Škocjanskih jam v UNESSCO. To so le nekateri utrinki izmed naših nastopov.

Decembra 2004, smo ob 10. obletnici delovanja izvedle projekt z naslovom "Ko se ljudska pesem ustavi med ljudmi". V okviru omenjenega projekta smo posnele zgoščenko in kaseto z 18 ljudskimi pesmimi z Bistriškega ter izvedle odmevno prireditev v ljudskem slogu. Na tej prireditvi smo prejele bronasto maroltovo značko Javnega sklada Republike Slovenije za več kot petletno delovanje na pevskem področju.

Ob dvanajsti obletnici našega delovanja, leta 2006 smo pripravile celovečerni koncert z naslovom ''Ko pesem skozi čas zamenja svoj obraz'', na katerem smo združile prvine ljudske pesmi z rockom, turbo folkom in gostile zelo zanimive goste. Na prireditvi smo prejele srebrno maroltovo značko Javnega sklada Republike Slovenije za več kot desetletno delovanje na etno področju.